»Bombardiranje knjigarne Samirja Mansourja ni najhujša tragedija, ki je prizadela prebivalce Gaze – toda ta zračni napad je bil usmerjen v dostop do knjig. Šlo je za napad na znanje in pismenost te skupnosti. Samir je izgubil skoraj 100.000 knjig.«
»Srce mi je gorelo, ko sem ugotovil, da so rakete zadele stavbo, v kateri je bila moja trgovina. Izraelski zračni napadi so bombardirali polovico stavbe, moja knjigarna pa je v drugi polovici. Želel sem si, da bi se ustavili ... Noge so me odvedle nekaj korakov naprej, proti knjigarni. Prišla je zadnja raketa in uničila stavbo. Ura je bila šest zjutraj. Nisem vedel, kaj naj storim. Med ruševinami sem začel iskati vse, kar je povezano z mojo knjižnico. Toda vse je bilo pod ruševinami.«
»Sedel sem in razmišljal, zakaj je bila moja trgovina bombardirana. V svojem življenju nisem objavil, napisal ali napadel nobene države ali osebe. Nisem širil sovraštva, temveč kulturo, znanost in ljubezen. Nisem našel odgovorov na svoja vprašanja.«
»Brez kakršnega koli obotavljanja sem vedel, da lahko pomagamo. Pri zbiranju sredstev so nas prijazno obvestili, da je imel Samir raznoliko, eklektično zbirko, zato upamo, da smo se dobro odrezali.«
